Advanced search options

Advanced Search Options 🞨

Browse by author name (“Author name starts with…”).

Find ETDs with:

in
/  
in
/  
in
/  
in

Written in Published in Earliest date Latest date

Sorted by

Results per page:

Sorted by: relevance · author · university · dateNew search

You searched for subject:(pozornost in koncentracija). Showing records 1 – 2 of 2 total matches.

Search Limiters

Last 2 Years | English Only

No search limiters apply to these results.

▼ Search Limiters

1. Krpan, Barbara. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.

Degree: 2016, Univerza v Mariboru

Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.

This study examines age-related changes in late adulthood in several areas of cognitive functioning, these are: the area of language skills, ability of visual perception, verbal memory, visuo-spatial…

Advisors/Committee Members: Bakračevič, Karin.

Subjects/Keywords: Pozna odraslost; zadovoljstvo z življenjem; samoocena kognitivnih sposobnosti; kognitivne sposobnosti; spomin; verbalne sposobnosti; obseg neposrednega pomnjenja; izvršilne funkcije; prostorska vizualizacija; pozornost in koncentracija; metakognicija.; Late adulthood; life satisfaction; self-assessed cognitive abilities; cognitive abilities; memory; verbal abilities; the extent of direct memory; executive functions; spatial visualization; attention and concentration; metacognition.; info:eu-repo/classification/udc/159.95:159.922.63(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Krpan, B. (2016). Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Krpan, Barbara. “Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.” 2016. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed October 23, 2019. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Krpan, Barbara. “Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.” 2016. Web. 23 Oct 2019.

Vancouver:

Krpan B. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2016. [cited 2019 Oct 23]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl.

Council of Science Editors:

Krpan B. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2016. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl

2. Pucko, Katja. Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami.

Degree: 2018, Univerza v Mariboru

Kognitivni spodrsljaji v vsakdanjem življenju (npr. zapeljati v napačno smer v enosmerni ulici) in na delovnem mestu (npr. zapreti napačno spletno okno na računalniku) se dogajajo ne glede na poklicno orientiranost in zahtevnost samega dela. Namen pričujoče naloge je preučiti kognitivne spodrsljaje in poiskati vzrok za nižjo stopnjo kognitivnega funkcioniranja na delovnem mestu. Tako smo raziskali nekatere vidike dela – ruminacijo v zvezi z delom, konflikt med delom in družino ter delovne zahteve – ki bi lahko napovedovali koncentracijo in pozornost ter kognitivne spodrsljaje na delovnem mestu. Vzorec je zajemal 207 zaposlenih oseb (od tega 54,1 % žensk), starih od 20 do 69 let (MSTAROST = 42,92 leta), z različnimi stopnjami izobrazbe. Najprej smo izvedli apliciranje testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik konflikta med delom in družino (WFC in FWC), vprašalnik ruminacije v zvezi z delom (WRRQ), lestvico kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu (WCFS) in vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zatem pa smo izmerili koncentracijo s pomočjo kognitivnega testa pozornosti d2. Hipoteze, ki smo jih postavili na podlagi pretekle literature, smo preverjali z regresijsko analizo in s pomočjo SPSS priključka Process Makro izvedli analizo mediacije. Rezultati so pokazali, da med napovednike kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu sodijo konflikt med delom in družino, afektivna ruminacija in problemsko usmerjena ruminacija. Prav tako so kognitivne delovne zahteve – prek mediatorjev problemsko usmerjene ruminacije in konflikta delo-družina – pomemben napovednik kognitivnih spodrsljajev. Emocionalne delovne zahteve pa so – preko mediatorjev afektivne ruminacije, problemsko usmerjene ruminacije, miselnega odklopa in konflikta delo-družina – prav tako pomemben napovednih kognitivnih spodrsljajev. Napovedniki mere koncentracije (merjene s testom dosežka) se niso pokazali kot statistično pomembni.

Cognitive failures in everyday life (for example, driving in the wrong direction in a one-way street) and at the workplace (for example, closing the wrong web window) occur regardless of the professional orientation and the complexity of the work itself. The purpose of this thesis is to examine cognitive failures and to find a cause for lower level of cognitive functioning at the workplace. We have examined some aspects of work – work-related rumination, work-family conflict and job demands – which could predict concentration, attention and cognitive failures. The sample consisted of 207 employees (of which 54.1% were women), between ages 20 and 69 (MAGE = 42.92 years), with different levels of education. First, we applied the test battery that contained the demographic part, Work-Family Conflict (WFC) and Family-Work Conflict (FWC) Questionnaire, Work Related Rumination Questionnaire (WRRQ), Workplace Cognitive Failure Scale (WCFS) and Job Demands and Resources Questionnaire. The concentration was measured using a cognitive test for attention d2. The hypotheses we made on the basis of past literature were tested…

Advisors/Committee Members: Tement, Sara.

Subjects/Keywords: konflikt med delom in družino; ruminacija v zvezi z delom; afektivna ruminacija; problemsko usmerjena ruminacija; miselni odklop; delovne zahteve; kognitivni spodrsljaji na delovnem mestu; koncentracija; pozornost; work-family conflict; work-related rumination; affective rumination; problem-solving pondering; detachment; job demands; workplace cognitive failures; concentration; attention; info:eu-repo/classification/udc/159.942.52:331.1(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Pucko, K. (2018). Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69619 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=121875&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/23718664?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Pucko, Katja. “Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami.” 2018. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed October 23, 2019. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69619 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=121875&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/23718664?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Pucko, Katja. “Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami.” 2018. Web. 23 Oct 2019.

Vancouver:

Pucko K. Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2018. [cited 2019 Oct 23]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69619 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=121875&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/23718664?lang=sl.

Council of Science Editors:

Pucko K. Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2018. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69619 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=121875&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/23718664?lang=sl

.