Advanced search options

Advanced Search Options 🞨

Browse by author name (“Author name starts with…”).

Find ETDs with:

in
/  
in
/  
in
/  
in

Written in Published in Earliest date Latest date

Sorted by

Results per page:

Sorted by: relevance · author · university · dateNew search

You searched for subject:(model integracije ). Showing records 1 – 2 of 2 total matches.

Search Limiters

Last 2 Years | English Only

No search limiters apply to these results.

▼ Search Limiters

1. Todori, Teja. PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI.

Degree: 2016, Univerza v Mariboru

Evropska integracija je od samega začetka svojega obstoja namenjala poseben poudarek pravici do prostega pretoka oseb, kjer gre iskati zametke socialnih pravic državljanov EU. Prosto gibanje oseb je bilo v preteklosti v veliki meri omejeno na delavce in samozaposlene osebe, in zgolj te kategorije oseb so se na področju socialnih pravic lahko zanesle na enako obravnavanje kot nacionalnimi državljani. Z uvedbo evropskega državljanstva se je institut enakega obravnavanja razširil na vse evropske državljane. Sodišče EU je skozi svojo sodno prakso maloštevilčnim in splošnim določbam o dostopu do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah močno razširilo pomen, poudarilo načelo prepovedi diskriminacije ter zarisalo meje nacionalne suverenosti v sferi socialne politike. Države članice so izgubile monopol nad določanjem meril za dostop do nacionalnih socialnih pravic, katerih ne smejo omejevati izključno na svoje državljane in ne zahtevati, da se koristijo izključno na njenem ozemlju. Ob očitkih nekaterih držav članic, da so proti svoji volji izgubile nadzor nad svojim sistemom socialne blaginje, sodna praksa Sodišča EU s tega področja ostaja prežeta z nekonsistentnostmi. Trend naklonjenosti k podeljevanju širokega spektra socialnih pravic tudi ekonomsko neaktivnim državljanom EU se je v zadnjih letih, ob očitkih držav članic o pojavu »socialnega turizma«, obrnil. Zaznati je bolj omejujoč pristop Sodišča EU, ki se nagiba k »modelu integracije«, kot izkazujejo odločbe v zadevah Brey, Dano in Alimanovic. EU na področju stanovanjske politike nima neposrednih pristojnosti, a ker dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem sodi pod definicijo socialne pomoči, zapade pod okrilje PDEU. Države članice so pri dodeljevanju socialnih stanovanj dolžne spoštovati prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, česar nacionalne zakonodaje številnih držav članic ne spoštujejo. Že leta 1988 v zadevi Komisija proti Italiji je Sodišče EU zavzelo jasno stališče da element državljanstva ne sme igrati vloge pri dostopu do socialnih stanovanj v državah članicah. Kljub temu zakonodaja Združenega kraljestva vsebuje t.i. »right to reside« test, na podlagi katerega britanske oblasti presojajo, ali ima posameznik pravico do prebivanja na njenem ozemlju in posledično pravico do socialne pomoči, in ki je trenutno predmet sodne presoje v zadevi Komisija proti Združenem kraljestvu. Flamski dekret o zemljiščih in nepremičninah določa, da so do neprofitnih stanovanj upravičeni zgolj tisti posamezniki, ki so dovolj povezani z občino, o čemer se je Sodišče EU že izreklo v zadevi Libert in v kateri je zaznati izrazito intervencijski pristop, ki flamskemu zakonodajalcu omejuje suverenost pri oblikovanju nacionalne socialne politike. Tudi v slovenskem Stanovanjskem zakonu je zaslediti sporne pogoje, ob izpolnitvi katerih so državljani drugih držav članic EU upravičeni do neprofitnega stanovanja.

Since the beginning of its existence the European integration has devoted special attention to the right of free movement of persons, from where the social…

Advisors/Committee Members: Hojnik, Janja.

Subjects/Keywords: Socialna stanovanja; neprofitna stanovanja; socialna pomoč; dostop do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah; državljanstvo EU; pravica do prostega gibanja oseb; prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva; nacionalna suverenost v sferi socialne politike; socialni turizem; model integracije.; Social housing; social rights; access to social rights in host Member states; EU citizenship; right to free movement of persons; principle of non-discrimination on the basis of citizenship; national sovereignty in the field of social policy; social tourism; integration model.; info:eu-repo/classification/udc/336.2(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Todori, T. (2016). PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57528 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=86548&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/5120555?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Todori, Teja. “PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI.” 2016. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed June 02, 2020. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57528 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=86548&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/5120555?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Todori, Teja. “PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI.” 2016. Web. 02 Jun 2020.

Vancouver:

Todori T. PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2016. [cited 2020 Jun 02]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57528 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=86548&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/5120555?lang=sl.

Council of Science Editors:

Todori T. PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2016. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57528 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=86548&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/5120555?lang=sl

2. Jurić, Zoran. Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa.

Degree: 2014, Univerza v Mariboru

Prometni sistemi velikih mest so se razvijali neodvisno po posameznih prometnih vejah: cestni promet (javni mestni tramvajski in avtobusni promet, taxi promet, individualni motorni promet, promet kolesarjev in pešcev), železniški promet (daljinski in mestno primestni promet) ter zračni promet povezan s cesto do mestnih območij. Parcialno reševanje prometnih problemov po posameznih prometnih vejah je pripeljalo do vse večje uporabe individualnega motornega prometa, kar je povzročilo prometne zastoje in zamašenost glavnih prometnic, povečano potrošnjo energije, emisijo izpušnih plinov in onesnaženje okolja, hrup, povečano število prometnih nesreč in velike materialne škode. Nove prometne rešitve v velikih mestih rezultirajo z razvojem javnega mestnega in primestnega prometa v strukturi celotnega potniškega prometa, omogočajo lažjo mobilnost prebivalstva in večjo zaščito okolja. Ob omenjenih ukrepih prometne politike, morajo planerji in urbanisti pri načrtovanju razvoja večjih mest integralno (multimodalno) načrtovati razvoj cestne in železniške prometne mreže. Sistemsko načrtovanje prometne mreže v mestih onemogoča paralelne linije javnega mestnega prometa (avtobusne in tramvajske linije z linijami mestno-primestne železnice), omogoča boljšo pokritost prometne mreže v delih mesta, usklajenost voznih redov raznih vrst prometa (vozni red mestno-primestne železnice z voznimi redi avtobusnega in tramvajskega prometa, taxi prometa), razvojne usklajenosti investicij konkurentnih vrst prometa (cestni in železniški promet), sprejemljivo rast mest in načrtovanje razvoja urbanega okolja, boljšo povezanost mest z regionalnim okrožjem, zaščito pred hrupom, zmanjšanje onesnaženja z izpušnimi plini na mestnih prometnicah in negativen vpliv prometa na ekologijo, izboljšanje kakovosti življenja v mestih z višanjem kakovosti usluge in skupnega povezovanja posameznih vrst prometa v enoten tehnološki in tarifni sistem. Urbanisti, prometni projektanti in planerji s prometnim načrtovanjem raziskujejo razvojno projekcijo mesta, predvidevajo razporeditev potovanj in preučujejo zahteve uporabnikov prometnega sistema. Pri raziskovanju značilnosti, zakonitosti in zahtev uporabnikov prometnega sistema morajo najti optimalne rešitve med napovedmi matematičnih modelov in razvojnimi možnostmi mesta. Raziskovanja, ki ji jih je opravil avtor, kažejo optimalno razmerje razvoja in možnosti prilagoditve cestne in železniške infrastrukture zahtevi integracije javnega mestnega potniškega prometa v večjih mestih. Posebej je ta problem obdelan na primeru Mesta Zagreba, kjer se je rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove cestne in železniške prometne mreže pogosto odvijala kot posebni del vsakega sistema. Znanstveni in interdisciplinarni pristop zahteva integralno načrtovanje in reševanje medsebojne odvisnosti cestne in železniške prometne mreže pogojene z rastjo prometnega povpraševanja, ki je pripeljalo do zamašenosti mestnih prometnic, vzporednih avtobusnih in železniških linij, neusklajenosti voznih redov, neusklajenosti razvoja javnega mestnega… Advisors/Committee Members: Sever, Drago.

Subjects/Keywords: prilagajanje mestne cestne in železniške infrastrukture; zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa; načrtovanje prometne mreže; prometna ponudba; prometno povpraševanje; postopek prometneg načrtovanja; analiza modela prometnega povpraševanja; multimodalno (integralno) načrtovanje cestne in železniške mreže; zmanjšanje hrupa na glavnih mestnih prometnicah; zmanjšanje onesnaženosti okolja povečanje varnosti prometa; izboljšanje pristopa potnikov; rešitve problema parkiranja; integration on road and rail network; public transportation; traffic supply and demand; traffic model analysis; road and rail network planning; noise reduction; road safety; solutions to parking problems

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Jurić, Z. (2014). Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11096 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=9635&dn=

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Jurić, Zoran. “Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa.” 2014. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed June 02, 2020. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11096 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=9635&dn=.

MLA Handbook (7th Edition):

Jurić, Zoran. “Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa.” 2014. Web. 02 Jun 2020.

Vancouver:

Jurić Z. Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2014. [cited 2020 Jun 02]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11096 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=9635&dn=.

Council of Science Editors:

Jurić Z. Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2014. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11096 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=9635&dn=

.