Advanced search options

Advanced Search Options 🞨

Browse by author name (“Author name starts with…”).

Find ETDs with:

in
/  
in
/  
in
/  
in

Written in Published in Earliest date Latest date

Sorted by

Results per page:

Sorted by: relevance · author · university · dateNew search

You searched for subject:(kognitivne sposobnosti). Showing records 1 – 3 of 3 total matches.

Search Limiters

Last 2 Years | English Only

No search limiters apply to these results.

▼ Search Limiters

1. Nikolašević Željka. Nasledni i sredinski činioci kognitivnih sposobnosti.

Degree: 2016, University of Novi Sad

U oblasti ispitivanja individualnih razlika, bihejvioralno–genetička paradigma predstavlja nezamenljivo sredstvo kako za utvrđivanje etiologije određenog fenomena, tako i za specifikovanje prirode odnosa između različitih ispitivanih konstrukata. Jedan od ciljeva ovog istraživanja bio je utvrđivanje doprinosa genskih i sredinskih činilaca fenotipskim individualnim razlikama na različitim merama kognitivnih sposobnosti, koje obuhvataju opštu kognitivnu sposobnost i egzekutivne funkcije. Pored toga, istraživanje se bavilo i ispitivanjem odnosa između različitih mera egzekutivnih funkcija i izvorima kovariranja među njima, kao i u kakvom su odnosu različite mere egzekutivnih funkcija s merom opšte kognitivne sposobnosti. U istraživanju je učestvovalo 404 blizanca (123 para monozigotnih i 79 parova dizigotnih blizanaca), istog i različitog pola, koji su odrasli zajedno. Egzekutivne funkcije procenjivane su Viskonsin testom sortiranja karata, Testom pravljenja traga–forma B, Testom verbalne fluentnosti, kao i putem dva računarski podržana zadatka, namenjena proceni sposobnosti Inhibicije i sposobnosti Mentalnog šiftinga/fleksibilnosti. Za merenje opšte kognitivne sposobnosti (g–faktora) primenjene su Progresivne matrice za napredne. Rezultati dobijeni u ovom istraživanju sugerišu značajnu gensku determinisanost moždanih struktura koje leže u osnovi postignuća na različitim testovima kognitivnih sposobnosti. Sa izuzetkom nekoliko mera, gotovo svi ispitivani fenotipovi su pokazali izvestan genski doprinos koji se kretao u intervalu od niskog do visokog nivoa. Preostali deo varijanse individualnih razlika na ovim merama objašnjen je uticajem faktora nedelje sredine. Kada je u pitanju etiologija Nasledni i sredinski činioci kognitivnih sp osobnosti iv kovariranja različitih egzekutivnih mera međusobno i njihovo kovariranje sa konstruktom opšte kognitivne sposobnosti, rezultati ovog istraživanja sugerišu da je ono, u najvećem stepenu, genskog porekla. I dok u osnovi sličnosti/jedinstva korišćenih kognitivnih mera stoji u prvom redu deljena genska varijansa, njihovu partikularnost/različitost određuje specifična nedeljena sredina. Dobijeni rezultat o postojanju jednog opšteg genskog faktora, koji se izdvaja u slučaju različitih egzekutivnih mera, govori, bar jednim delom, u prilog tezi o jedinstvu različitih egzekutivnih mera i o postojanju zajedničke bazične sposobnosti koja leži u njihovoj osnovi, dok specifični genski uticaji, zajedno sa specifičnom nedeljenom sredinom govore u prilog različitosti svake od ovih mera.

Subjects/Keywords: Bihejvioralna genetika; kognitivne sposobnosti; egzekutivne funkcije; opšta kognitivna sposobnost

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Željka, N. (2016). Nasledni i sredinski činioci kognitivnih sposobnosti. (Thesis). University of Novi Sad. Retrieved from http://www.cris.uns.ac.rs/DownloadFileServlet/Disertacija146978323570952.pdf?controlNumber=(BISIS)101628&fileName=146978323570952.pdf&id=6635&source=OATD&language=en ; http://www.cris.uns.ac.rs/record.jsf?recordId=101628&source=OATD&language=en

Note: this citation may be lacking information needed for this citation format:
Not specified: Masters Thesis or Doctoral Dissertation

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Željka, Nikolašević. “Nasledni i sredinski činioci kognitivnih sposobnosti.” 2016. Thesis, University of Novi Sad. Accessed October 13, 2019. http://www.cris.uns.ac.rs/DownloadFileServlet/Disertacija146978323570952.pdf?controlNumber=(BISIS)101628&fileName=146978323570952.pdf&id=6635&source=OATD&language=en ; http://www.cris.uns.ac.rs/record.jsf?recordId=101628&source=OATD&language=en.

Note: this citation may be lacking information needed for this citation format:
Not specified: Masters Thesis or Doctoral Dissertation

MLA Handbook (7th Edition):

Željka, Nikolašević. “Nasledni i sredinski činioci kognitivnih sposobnosti.” 2016. Web. 13 Oct 2019.

Vancouver:

Željka N. Nasledni i sredinski činioci kognitivnih sposobnosti. [Internet] [Thesis]. University of Novi Sad; 2016. [cited 2019 Oct 13]. Available from: http://www.cris.uns.ac.rs/DownloadFileServlet/Disertacija146978323570952.pdf?controlNumber=(BISIS)101628&fileName=146978323570952.pdf&id=6635&source=OATD&language=en ; http://www.cris.uns.ac.rs/record.jsf?recordId=101628&source=OATD&language=en.

Note: this citation may be lacking information needed for this citation format:
Not specified: Masters Thesis or Doctoral Dissertation

Council of Science Editors:

Željka N. Nasledni i sredinski činioci kognitivnih sposobnosti. [Thesis]. University of Novi Sad; 2016. Available from: http://www.cris.uns.ac.rs/DownloadFileServlet/Disertacija146978323570952.pdf?controlNumber=(BISIS)101628&fileName=146978323570952.pdf&id=6635&source=OATD&language=en ; http://www.cris.uns.ac.rs/record.jsf?recordId=101628&source=OATD&language=en

Note: this citation may be lacking information needed for this citation format:
Not specified: Masters Thesis or Doctoral Dissertation

2. Slatenšek, Barbara. Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih.

Degree: 2018, Univerza v Mariboru

Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna sposobnost, ki je nujna za vsakodnevno delovanje v okolju in je odvisna od širokega spektra kognitivnih sposobnosti (Moffat, 2009). Namen magistrske naloge je bil preveriti učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na nekatere kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. Bolj specifično nas je zanimalo, ali lahko s kognitivnim treningom prostorske navigacije vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina, delovnega spomina, vizualno prostorskega spomina, besednega spomina, na izboljšanje hitrosti procesiranja informacij in izvršilnih funkcij. V raziskavi so sodelovali učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci in so hkrati na testu inteligentnosti (SPM) dosegli vsaj nadpovprečen rezultat. Končni vzorec je obsegal 13 udeležencev v eksperimentalni skupini in 15 udeležencev v kontrolni skupini. Intervencija je zajemala 8 srečanj po 45 minut v razmiku enega tedna. Kontrolna skupina je bila med tem časom pasivna. Rezultati analize variance za mešan načrt so pokazali velik in statistično pomemben učinek interakcije med časom in skupino pri hitrosti procesiranja, prav tako se je pokazal velik učinek interakcije med časom in skupino pri takojšnem priklicu vizualno prostorskega spomina. Pri ostalih odvisnih spremenljivkah učinek interakcije ni bil velik in statistično pomemben. Parni t-test je pri vseh odvisnih spremenljivkah pokazal statistično pomembno razliko med začetnim in končnim testiranjem pri eksperimentalni skupini, pri čemer so se vrednosti Cohenovega d gibale od srednjega do velikega učinka. Kognitivni trening prostorske navigacije se zdi uporaben kot oblika dela z nadarjenimi učenci, ki kažejo potenciale na intelektualnem področju.

Spatial navigation is a complex cognitive skill and one that is necessary for daily activities in any environment. It depends on a wide specter of cognitive abilities (Moffat, 2009). With my master’s thesis, I aimed to examine the effect of computerized cognitive training of spatial navigation on certain cognitive abilities of gifted pupils. More specifically, we were interested whether cognitive training of spatial navigation can help improve the capacity of short-term memory, working memory, visuospatial memory, and verbal memory, along with increasing the speed of processing and executive functions. Fifth and sixth-grade pupils who’d been identified as gifted and had scored at least above average results at SPM intelligence tests took part in the study. The final study sample included thirteen participants in the experimental group and fifteen participants in the control group. The intervention included eight 45-minute sessions at a one-week interval. The control group was passive during this time. Results of mixed ANOVA have shown a large and statistically significant effect of the interaction of time and group in the speed of processing, as well as a large effect size of the interaction of time and group in immediate recall of visuospatial memory. Other…

Advisors/Committee Members: Bakračevič, Karin.

Subjects/Keywords: prostorska navigacija; kognitivni trening; virtualni labirint; kognitivne sposobnosti; nadarjeni učenci; spatial navigation; cognitive training; virtual maze; cognitive abilities; gifted pupils; info:eu-repo/classification/udc/159.953-056.45-057.874(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Slatenšek, B. (2018). Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71765 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128107&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24061704?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Slatenšek, Barbara. “Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih.” 2018. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed October 13, 2019. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71765 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128107&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24061704?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Slatenšek, Barbara. “Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih.” 2018. Web. 13 Oct 2019.

Vancouver:

Slatenšek B. Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2018. [cited 2019 Oct 13]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71765 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128107&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24061704?lang=sl.

Council of Science Editors:

Slatenšek B. Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2018. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71765 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128107&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24061704?lang=sl

3. Krpan, Barbara. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.

Degree: 2016, Univerza v Mariboru

Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.

This study examines age-related changes in late adulthood in several areas of cognitive functioning, these are: the area of language skills, ability of visual perception, verbal memory, visuo-spatial…

Advisors/Committee Members: Bakračevič, Karin.

Subjects/Keywords: Pozna odraslost; zadovoljstvo z življenjem; samoocena kognitivnih sposobnosti; kognitivne sposobnosti; spomin; verbalne sposobnosti; obseg neposrednega pomnjenja; izvršilne funkcije; prostorska vizualizacija; pozornost in koncentracija; metakognicija.; Late adulthood; life satisfaction; self-assessed cognitive abilities; cognitive abilities; memory; verbal abilities; the extent of direct memory; executive functions; spatial visualization; attention and concentration; metacognition.; info:eu-repo/classification/udc/159.95:159.922.63(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Krpan, B. (2016). Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Krpan, Barbara. “Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.” 2016. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed October 13, 2019. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Krpan, Barbara. “Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.” 2016. Web. 13 Oct 2019.

Vancouver:

Krpan B. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2016. [cited 2019 Oct 13]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl.

Council of Science Editors:

Krpan B. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2016. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl

.