Advanced search options

Advanced Search Options 🞨

Browse by author name (“Author name starts with…”).

Find ETDs with:

in
/  
in
/  
in
/  
in

Written in Published in Earliest date Latest date

Sorted by

Results per page:

Sorted by: relevance · author · university · dateNew search

You searched for subject:(Pannonian dialect group). Showing records 1 – 3 of 3 total matches.

Search Limiters

Last 2 Years | English Only

No search limiters apply to these results.

▼ Search Limiters

1. Balažek, Nina. Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih.

Degree: 2019, Univerza v Mariboru

V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.

The present Master's Thesis titled Dialectal Names for Medicinal Herbs in Chosen Speeches of Prekmurje examines dialectal names of autochthon medicinal herbs collected from Dolinsko and Goričko subdialect classified to Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group. Dialectal names were collected by research in villages of Goričko (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) and Dolinsko (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) via pre-prepared slide show of medicinal herbs. The gathered information is discussed from linguistic (word-formational, dialectological, etymological, phraseological) and cultural studies (ethnological, symbolical) viewpoint. We examined 123 medicinal herbs of which we gathered 326 dialectal names, most of which are derivatives. To facilitate the transparency of plant species, we classified them as specified in Mala flora Slovenije (Martinčič et. al. 1999), namely, by the plant family indicating grouped characteristics. By means of…

Advisors/Committee Members: Koletnik, Mihaela.

Subjects/Keywords: dialektologija; panonska narečna skupina; prekmursko narečje; goričko in dolinsko podnarečje; zdravilne rastline.; dialectology; Pannonian dialect group; Prekmurje dialect; Goričko and Dolinsko subdialect; medicinal herbs.; info:eu-repo/classification/udc/811.163.6'28(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Balažek, N. (2019). Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71673 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=129379&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24514568?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Balažek, Nina. “Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih.” 2019. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed July 09, 2020. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71673 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=129379&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24514568?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Balažek, Nina. “Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih.” 2019. Web. 09 Jul 2020.

Vancouver:

Balažek N. Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2019. [cited 2020 Jul 09]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71673 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=129379&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24514568?lang=sl.

Council of Science Editors:

Balažek N. Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2019. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71673 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=129379&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24514568?lang=sl

2. Sobočan, Ana. Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih.

Degree: 2019, Univerza v Mariboru

V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.

The master's thesis focuses on animal idioms that contain either the names of domestic animals or other wildlife animals that are used in local subdialects of Goričko and Ravensko. Both of the local subdialects are classified as a part of the Pannonian dialectal group. In theoretical part, geographical and historical descriptions of selected regions were mentioned and described. The research provided selected analysed idioms and their regular use. Furthermore, animal proverbs and curse words with animal motives were added according to the specific animal. Selected animal idioms were organized in the form of dictionary entries where we ascertained whether the idioms occur in literary sources, the Dictionary of Standard Slovene (SSKJ) or/and in the Phraseological Dictionary of Slovene (SSF). The occurrence of animal idioms in both local dialectal regions was examined, focusing on their differences and similarities. While analysing and combining selected idioms, the results revealed that in both dialectal groups cow is the most commonly mentioned animal. Consequently, the fact illustrates the frequency of a direct contact with these animals. In both local subdialects there were specific idioms that do not occur in literary sources. The research provided the fact that the majority of animal idioms contain a negative connotation, where the transferred features are often strictly negative. Animal idioms, animal proverbs, swear and curse words with animal motives are commonly used and considered as a regular part of a spoken language in everyday communication.

Advisors/Committee Members: Koletnik, Mihaela.

Subjects/Keywords: dialektologija; narečna frazeologija; panonska narečna skupina; prekmursko narečje; živalski frazemi; živalska frazeologija; dialectology; dialectal phraseology; Pannonian dialectal group; dialect of Prekmurje; animal idioms; animal phraseology; info:eu-repo/classification/udc/811.163.6'282(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Sobočan, A. (2019). Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71878 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128727&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24893192?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Sobočan, Ana. “Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih.” 2019. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed July 09, 2020. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71878 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128727&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24893192?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Sobočan, Ana. “Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih.” 2019. Web. 09 Jul 2020.

Vancouver:

Sobočan A. Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2019. [cited 2020 Jul 09]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71878 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128727&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24893192?lang=sl.

Council of Science Editors:

Sobočan A. Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2019. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71878 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128727&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24893192?lang=sl

3. Nikolovski, Gjoko. Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine.

Degree: 2016, Univerza v Mariboru

Doktorska disertacija z naslovom Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine je razdeljena na štiri dele: uvod, teoretični in empirični del ter sklep. Teoretični del disertacije vsebuje dve celoti. V prvem delu obravnavam osnovne pojme v slavistiki, ki se nanašajo na Slovane, njihova poimenovanja (etnonime) skozi zgodovino, prajezik, pradomovino, slovanske selitve, začetke slovanske pismenosti, staro cerkveno slovanščino. Namen tega dela je ustvariti pogled na obdobje pred nastankom in na pojav stare cerkvene slovanščine. V drugem delu teoretičnega dela se ukvarjam s pojavom najpomembnejšega vprašanja v slavistiki, ki se je oblikovalo na prehodu iz 18. v 19. stoletje in se nanaša na definiranje jezikovne osnove stare cerkvene slovanščine. Odgovor na to vprašanje se je oblikoval v obliki dveh teorij, panonske (panonsko-karantanske), ki sta jo zagovarjala Jernej Kopitar in Franc Miklošič, in makedonske teorije, ki sta jo zastopala Vatroslav Oblak in Vatroslav Jagić. Jernej Kopitar in pozneje Franc Miklošič sta zagovarjala teorijo, po kateri je bila osnova stare cerkvene slovanščine jezik panonskega območja, tj. jezik prednikov Slovencev. Jernej Kopitar je odkril veliko besed, ki so bile izposojenke iz latinskega in nemškega jezika (oc6t7, lat. acetum, ol7tar6, lat. Ataria, post7, nem. Fasta, pop7, nem. pfaffo). Domneval je, da naj bi bile te besede prisotne samo v slovanskem govoru, ki ga je govorilo prebivalstvo na območjih v bližini latinskega in nemškega jezika. Domnevo je dodatno podprl tudi z določenimi besedami, ki so bile prisotne v jeziku panonsko-moravskih Slovanov (balii, resnota, otok7, bratr7, rob7, pape'6). K tem argumentom je Franc Miklošič dodal še obstoj nosnikov (4, ѧ) in soglasniških skupin [t in 'd v madžarskem jeziku v izposojenkah slovanskega porekla (pentek madž. : pѧt7k7, szombota : s4bota

mozstoha, rozsda, Budapest), ki naj bi bile prevzete iz sosednjega slovanskega oziroma slovenskega jezika. Vatroslav Jagić in njegov učenec Vatroslav Oblak sta zastopala drugačno stališče. Oblak je ob koncu leta 1891 odšel na študijsko potovanje po južni Makedoniji, kjer je preučeval narečja solunske okolice. V narečju vasi Suho v okolici Soluna je našel jezikovne reflekse, ki so ozko povezani s staro cerkveno slovanščino. Po Vatroslavu Oblaku so najpomembnejše naslednje lastnosti: (1) razvoj ъ > o in ь > e kot v najstarejših slovanskih pisnih spomenikih, (2) ohranjanje nosnih vokalov 4 in ѧ, (3) ohranjena soglasniška sklopa [t in 'd kot v stari cerkveni slovanščini, (4) nerazlikovanje refleksov starih 5 = §. Končni rezultat je bila uveljavitev makedonske ali makedonsko-bolgarske teorije, ki temelji na dejstvu, da sta brata Ciril in Metod vzela za osnovo stare cerkvene slovanščine govore iz okolice Soluna, s čimer je zavrnil starejšo panonsko teorijo o poreklu stare cerkvene slovanščine. Razvidno je, da obe teoriji ponujata različna odgovora in imata enostransko stališče, ki ne vključuje sociolingvističnih okoliščin. V osnovi se zagovorniki panonske teorije sklicujejo na besedišče, medtem ko so v osnovi…

Advisors/Committee Members: Jesenšek, Marko.

Subjects/Keywords: Slovani; stara cerkvena slovanščina; jezikovna osnova; genetolingvistična teorija; jugovzhodna makedonska narečna skupina; suški govor; velikomoravizmi; panonizmi; makedonski biblijski rokopisi; Slavs; Old Church Slavonic; linguistic origin; Genetic Linguistic theory; Southeastern Macedonian dialect group; Suho dialect; Great Moravian words; Pannonian words; Macedonian Biblical manuscripts; info:eu-repo/classification/udc/811.163.1(043.3)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Nikolovski, G. (2016). Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine. (Doctoral Dissertation). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=107654&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22668296?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Nikolovski, Gjoko. “Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine.” 2016. Doctoral Dissertation, Univerza v Mariboru. Accessed July 09, 2020. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=107654&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22668296?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Nikolovski, Gjoko. “Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine.” 2016. Web. 09 Jul 2020.

Vancouver:

Nikolovski G. Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine. [Internet] [Doctoral dissertation]. Univerza v Mariboru; 2016. [cited 2020 Jul 09]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=107654&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22668296?lang=sl.

Council of Science Editors:

Nikolovski G. Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine. [Doctoral Dissertation]. Univerza v Mariboru; 2016. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=107654&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22668296?lang=sl

.