Advanced search options

Advanced Search Options 🞨

Browse by author name (“Author name starts with…”).

Find ETDs with:

in
/  
in
/  
in
/  
in

Written in Published in Earliest date Latest date

Sorted by

Results per page:

Sorted by: relevance · author · university · dateNew search

You searched for subject:(Kosezi). Showing records 1 – 2 of 2 total matches.

Search Limiters

Last 2 Years | English Only

No search limiters apply to these results.

▼ Search Limiters

1. Pušnik, Klara. ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU.

Degree: 2015, Univerza v Mariboru

Kosezi so unikaten del družbene piramide v poznosrednjeveški in nato tudi zgodnjenovoveški zgodovini slovenskega etničnega prostora. Po statusu so kmetje, a se razlikujejo od vseh drugih običajnih kmetov po tem, da imajo nekatere privilegije in svoboščine, ki so jih pridobili še v dobi ustoličevanja karantanskih knezov. Življenje koseške skupnosti, ki je imela svoje strnjeno središče na Teharju pri Celju in je ob tem zajemala še več posamičnih članov v Savinjski in Šaleški dolini, je zelo slabo raziskano. Ob ohranjeni sodni knjigi teharskega koseškega sodišča iz 18. stoletja – z zapisi daleč v 19. stoletje – sta zelo pomembna še dva ohranjena vira: to sta urbarja teharske koseške skupnosti iz let 1576 in 1753, ki ju hrani Zgodovinski arhiv Celje. Prvi urbar iz leta 1576 je tipičen reformiran urbar, kjer je zajeta kmečka koseška posest in so zapisane njihove pravice in obveznosti. Drugi urbar iz leta 1753 pa predstavlja rektificirani oziroma terezijanski urbar, kjer so koseške posesti (kmetije) že označene z urbarialno številko. Oba urbarja, ki sta v nalogi tudi transliterirana, nam povesta veliko o samem statusu in gospodarskem ter socialnem položaju članov teharske koseške skupnosti. V obeh obdelanih virih so navedeni sami kosezi iz različnih naselij ter njihove posesti. Njihove dajatve, tako denarne kot naturalne, so za boljši pregled in razumevanje njihovega položaja predstavljene v tabelah. K magistrski nalogi so priložene tudi fotografije obeh obdelanih urbarjev ter vsi podatki o virih in literaturi.

The Kosezi community is a unique part of the social structure in the Late Medieval and Early Modern periods in the Slovene area of settlement. Peasants by status, they differ from their common counterparts in enjoying certain privileges and liberties, acquired when Carantanian dukes were still being inaugurated. Their community in Teharje near Celje, also including individual members from the Savinja Valley, is still unexplored to this day. Beside the preserved judicial book of their community in Teharje from the eighteenth century with records from the nineteenth century as well, two more preserved sources, stored by the Historical archive in Celje, hold prominence. These are the two land registers (Urbarium) from 1576 and 1753. The first is a typical reformed land register, listing the lands, rights and obligations of the Kosezi community, while the second is a rectified Theresian land register, where their estates are already labelled with numbers. Both land registers are transliterated in my thesis and reveal important information on the economic and social status of the Kosezi community and its members. In the two aforementioned sources, the individual members of their community are listed along with their estates. The tributes they paid both in coin and goods are presented in tables for purposes of clarity and comprehension. Photographs of the two land registers, and relevant information on other sources and literature are enclosed with my thesis.

Advisors/Committee Members: Hozjan, Andrej.

Subjects/Keywords: kosezi; teharska koseška skupnost; Teharje; Savinjska dolina; reformirani urbar 1576; rektificirani urbar 1753; Kosezi; the Kosezi community in Teharje; Savinja Valley; Teharje; reformed land register 1576; rectified land register 1753.; info:eu-repo/classification/udc/94(497.4Teharje)(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Pušnik, K. (2015). ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47054 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=69387&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21063944?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Pušnik, Klara. “ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU.” 2015. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed January 29, 2020. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47054 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=69387&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21063944?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Pušnik, Klara. “ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU.” 2015. Web. 29 Jan 2020.

Vancouver:

Pušnik K. ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2015. [cited 2020 Jan 29]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47054 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=69387&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21063944?lang=sl.

Council of Science Editors:

Pušnik K. ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2015. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47054 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=69387&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21063944?lang=sl

2. Schnabl, Bojan-Ilija. Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice.

Degree: 2016, Univerza v Mariboru

Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih… Advisors/Committee Members: Klemenčič, Matjaž.

Subjects/Keywords: Ustava; ustavna zgodovina; zgodovinopisje; kognitivne disonance; Koroška; Avstrija; koroški Slovenci; volilni red; deželni jezik; Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg; kosezi; Zlata bula 1356; ideologija slovenske nadvojvodine Koroške; Notranja Avstrija; Ilirske province; kraljevina Ilirija; Franc Ksaver Lušin / Luschin; Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch; Ignac Franc Zimmermann; Franc Ksaver Kutnar; revolucija 1848; Pillersdorfska ustava; Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf); Oktroirana marčna ustava; Silvestrski patent; koroška deželna ustava; Dunajski književni dogovor; državni zakonik (Reichsgesetzblatt); deželni zakonik (Landesgesetzblatt); krajevni imenik; 1849; 1854; 1860; Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission); oktobrska diploma (Oktoberdiplom); februarski patent (Februarpatent); deželni statut; Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich); decembrska ustava (Dezemberverfassung); 1867; Ivan Žolger; Kranjska; Štajerska; Goriško in Gradiško; Trst.; Verfassung; Verfassungsgeschichte; Geschichtsschreibung; kognitive Dissonanzen; Kärnten; Österreich; Kärntner Slowenen; Wahlrecht; Landessprache; Johann Nepomuk Schloissnigg; Edlinger; Goldene Bulle 1356; Ideologie des slowenischen Erzherzogtums Kärnten; Innerösterreich; Illyrische Provinzen; Königreich Illyrien; Franz Xaver Luschin; Jakob Peregrin Paulitsch; Franz Zimmermann; Franz Xaver Kuttnar; Revolution 1848; Pillersdorfsche Verfassung; Kremsierer Entwurf; Oktroyierte Märzverfassung; Silvesterpatent; Kärntner Landesverfassung; Landesstatut; Wiener Schriftsprachenabkommen; Reichsgesetzblatt; Landesgesetzblatt; Ortsverzeichnis; 1849; 1854; 1860; Landesorganisierungskommission; Oktoberdiplom; Februarpatent; Österreichisch-Ungarischer Ausgleich; Dezemberverfassung; 1867; Ivan Žolger; Krain; Steiermark; Görz; Gradisca; Triest.; info:eu-repo/classification/udc/94(436.5)"18"(043.3)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Schnabl, B. (2016). Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice. (Doctoral Dissertation). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60634 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=95689&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22464264?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Schnabl, Bojan-Ilija. “Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice.” 2016. Doctoral Dissertation, Univerza v Mariboru. Accessed January 29, 2020. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60634 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=95689&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22464264?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Schnabl, Bojan-Ilija. “Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice.” 2016. Web. 29 Jan 2020.

Vancouver:

Schnabl B. Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice. [Internet] [Doctoral dissertation]. Univerza v Mariboru; 2016. [cited 2020 Jan 29]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60634 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=95689&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22464264?lang=sl.

Council of Science Editors:

Schnabl B. Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice. [Doctoral Dissertation]. Univerza v Mariboru; 2016. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60634 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=95689&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22464264?lang=sl

.