Advanced search options

Advanced Search Options 🞨

Browse by author name (“Author name starts with…”).

Find ETDs with:

in
/  
in
/  
in
/  
in

Written in Published in Earliest date Latest date

Sorted by

Results per page:

Sorted by: relevance · author · university · dateNew search

You searched for subject:( Pozna ). Showing records 1 – 2 of 2 total matches.

Search Limiters

Last 2 Years | English Only

No search limiters apply to these results.

▼ Search Limiters

1. Barle, Nataša. Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu.

Degree: 2017, Univerza v Mariboru

Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979

Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik

na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov

podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi

izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.

Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979

Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik

na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske…

Advisors/Committee Members: Bakračevič, Karin.

Subjects/Keywords: konflikti med mladostniki in starši; socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika; zgodnja in pozna adolescenca; mladostnikove strategije soočanja; samopodoba mladostnika; spol in starost mladostnika; družinski procesi staršev; intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.; konflikti med mladostniki in starši; socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika; zgodnja in pozna adolescenca; mladostnikove strategije soočanja; samopodoba mladostnika; spol in starost mladostnika; družinski procesi staršev; intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.; info:eu-repo/classification/udc/159.942.5:316.482.051.63(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Barle, N. (2017). Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66481 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=115237&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/23334920?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Barle, Nataša. “Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu.” 2017. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed September 18, 2019. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66481 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=115237&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/23334920?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Barle, Nataša. “Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu.” 2017. Web. 18 Sep 2019.

Vancouver:

Barle N. Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2017. [cited 2019 Sep 18]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66481 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=115237&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/23334920?lang=sl.

Council of Science Editors:

Barle N. Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2017. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66481 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=115237&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/23334920?lang=sl

2. Krpan, Barbara. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.

Degree: 2016, Univerza v Mariboru

Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.

This study examines age-related changes in late adulthood in several areas of cognitive functioning, these are: the area of language skills, ability of visual perception, verbal memory, visuo-spatial…

Advisors/Committee Members: Bakračevič, Karin.

Subjects/Keywords: Pozna odraslost; zadovoljstvo z življenjem; samoocena kognitivnih sposobnosti; kognitivne sposobnosti; spomin; verbalne sposobnosti; obseg neposrednega pomnjenja; izvršilne funkcije; prostorska vizualizacija; pozornost in koncentracija; metakognicija.; Late adulthood; life satisfaction; self-assessed cognitive abilities; cognitive abilities; memory; verbal abilities; the extent of direct memory; executive functions; spatial visualization; attention and concentration; metacognition.; info:eu-repo/classification/udc/159.95:159.922.63(043.2)

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Krpan, B. (2016). Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Krpan, Barbara. “Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.” 2016. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed September 18, 2019. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl.

MLA Handbook (7th Edition):

Krpan, Barbara. “Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti.” 2016. Web. 18 Sep 2019.

Vancouver:

Krpan B. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2016. [cited 2019 Sep 18]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl.

Council of Science Editors:

Krpan B. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2016. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57941 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=87718&dn= ; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22185480?lang=sl

.