Advanced search options

Advanced Search Options 🞨

Browse by author name (“Author name starts with…”).

Find ETDs with:

in
/  
in
/  
in
/  
in

Written in Published in Earliest date Latest date

Sorted by

Results per page:

You searched for id:"oai:dk.um.si:IzpisGradiva.php?id=71663". One record found.

Search Limiters

Last 2 Years | English Only

No search limiters apply to these results.

▼ Search Limiters

1. Ljubec, Barbara. Formuliranje farmacevtskih učinkovin v polimere s plini visoke gostote.

Degree: 2018, Univerza v Mariboru

Učinkovina fenofibrat izkazuje slabo topnost v vodi in posledično nizko biološko uporabnost v človeškem telesu. Izboljšanje lahko med drugim dosežemo z zmanjšanjem velikosti delcev učinkovine ali formuliranjem v polimer. Ugodno in okoljsko sprejemljivo rešitev predstavljajo visokotlačni procesi z zgoščenimi plini. Za uspešno načrtovanje in izvedbo le teh pa je potrebno dobro poznavanje termodinamskih lastnosti materialov, ki jih želimo obdelati. Magistrsko delo prikazuje preliminarne raziskave termodinamskih lastnosti učinkovine fenofibrata v različnih zgoščenih plinih (CO2, C3H8 in CHF3), natančneje ravnotežne trifazne krivulje (do 40 MPa) in ravnotežne topnosti (pri 303 K, 323 K, 338 K in do 35 MPa) učinkovine v zgoščenem plinu. Vse ravnotežne trifazne krivulje imajo negativen dp/dT naklon in temperaturni minimum. Največji padec temperature tališča zasledimo v CO2 (43 K), nato v C3H8 in CHF3 (20 K). Ravnotežna topnost fenofibrata v plinu se zviša z zvišanjem tlaka oz. gostote pri konstantni temperaturi. Vpliv temperature je različen. Fenofibrat je najbolje topen v C3H8 (do 1,741∙10-4 mol∙mol-1), nato v CHF3 (do 0,671∙10-4 mol∙mol-1) in CO2 (do 0,552∙10-4 mol∙mol-1). Sledijo preliminarne študije termodinamskih lastnosti polimernega nosilca Brij S100. Ravnotežna trifazna krivulja Brij S100/CO2 ima v celotnem raziskanem območju tlakov negativen dp/dT naklon, krivulji Brij S100/C3H8 in Brij S100/CHF3 pa temperaturni minimum, in sicer pri 310,58 K in 30,41 MPa ter pri 326,05 K in 2,15 MPa. Ravnotežna topnost CO2 v Brij S100 je do 0,71 g∙g-1 pri 333 K in 0,64 g∙g-1 pri 353 K in v obeh primerih pri 34,91 MPa. Topnost se zviša z zvišanjem tlaka oz. gostote in z znižanjem temperature. Vpliv temperature je bolj izrazit pri višjih tlakih. Gostota Brij S100/CO2 se v območju tlakom 0,1–30 MPa giblje 1062,95–1076,97 kg∙m-3 pri 333 K in 1045,04–1060,70 kg∙m-3 pri 353 K. Gostota se torej zvišuje z zvišanjem tlaka in z znižanjem temperature. Medfazna napetost Brij S100/CO2 se znižuje s tlakom, in sicer od 29,14 nN∙m-1 pri 0,10 MPa do 3,03 nN∙m-1 pri 27,94 MPa za 333 K ter od 28,00 nN∙m-1 pri 0,10 MPa do 2,62 nN∙m-1 pri 28,05 MPa za 353 K. Vpliv temperature na medfazno napetost je minimalen pri nižjih tlakih in zanemarljiv pri višjih tlakih. Formulacijo fenofibrata v Brij S100 smo izvedli s pomočjo PGSSTM postopka. Na snovi preliminarnih študij smo to storili s plinom CO2, pri 333 K in 10–25 MPa, z 2 g ali 4 g učinkovine na 20 g polimera. Proučevali smo vpliv predekspanzijskega tlaka in koncentracije učinkovine na karakteristične lastnosti dobljenega produkta. Izkoristek procesa se zelo spreminja (31,19–78,48 %), učinkovitost procesa pa je visoka (do 91,12 %). Pri PGSSTM procesu ni prišlo do degradacije učinkovine ali tvorbe stranskih produktov, se pa stopnja kristaliničnosti vzorcev zniža tudi za 65 %. Najmanjša velikost delcev produkta je 47,62 µm

dobljeni pri tlaku 20 MPa in z 2 g učinkovine. Dobljeni delci so v obliki sfer ali poroznih aglomeratov nepravilnih oblik. Profil raztapljanja fenofibrata formuliranega pri optimalnih…

Advisors/Committee Members: Knez Hrnčič, Maša.

Subjects/Keywords: Učinkovina fenofibrat; Polimer Brij S100; Zgoščeni plini; Termodinamske lastnosti; PGSSTM postopek; Substance fenofibrate; Polymer Brij S100; Dense gases; Thermodynamic properties; PGSSTM process

Record DetailsSimilar RecordsGoogle PlusoneFacebookTwitterCiteULikeMendeleyreddit

APA · Chicago · MLA · Vancouver · CSE | Export to Zotero / EndNote / Reference Manager

APA (6th Edition):

Ljubec, B. (2018). Formuliranje farmacevtskih učinkovin v polimere s plini visoke gostote. (Masters Thesis). Univerza v Mariboru. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71663 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128667&dn=

Chicago Manual of Style (16th Edition):

Ljubec, Barbara. “Formuliranje farmacevtskih učinkovin v polimere s plini visoke gostote.” 2018. Masters Thesis, Univerza v Mariboru. Accessed September 24, 2018. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71663 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128667&dn=.

MLA Handbook (7th Edition):

Ljubec, Barbara. “Formuliranje farmacevtskih učinkovin v polimere s plini visoke gostote.” 2018. Web. 24 Sep 2018.

Vancouver:

Ljubec B. Formuliranje farmacevtskih učinkovin v polimere s plini visoke gostote. [Internet] [Masters thesis]. Univerza v Mariboru; 2018. [cited 2018 Sep 24]. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71663 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128667&dn=.

Council of Science Editors:

Ljubec B. Formuliranje farmacevtskih učinkovin v polimere s plini visoke gostote. [Masters Thesis]. Univerza v Mariboru; 2018. Available from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71663 ; https://dk.um.si/Dokument.php?id=128667&dn=

.