▼ 

Evropska sosedska politika (v nadaljevanju ESP) je politika urejanja odnosov s sosednjimi državami EU, ki jim ni bilo ponujeno članstvo v EU. Na Južnem Kavkazu, kjer so po letu 1991 nastale države Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, se je sosedska politika okrepila po letu 2003, ko se je spremenila politična struktura v Gruziji in, ko se je s pridružitvijo Romunije in Bolgarije EU širila še bolj proti vzhodu. Velik del »evropeizacije« te regije temelji na širjenju pojma EU »kot edino pravega« razvoja družbe s pomočjo človekovih pravic in svoboščin, demokracije, liberalizacije, urejenega pravnega reda in prostovoljnega skupnega sodelovanja ter na postopni integraciji teh držav v politični, pravni in gospodarski red EU. V magistrski nalogi iščem odgovor na vprašanje ali je ta način promocije evropskih vrednot učinkovit za povezovanje z vsemi sosednjimi državami ali pa utegne imeti negativne posledice v odnosih z njimi. S pravno, gospodarsko in politično analizo evropske sosedske politike v Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu, spoznavanjem njenih prednosti in slabosti, ugotavljam perspektive za prihodnji razvoj. Za oblikovanje ključnih vidikov povezovanja je pomembno poznavanje zgodovinskih, etničnih, geografskih, kulturnih in političnih razlik ter poznavanje problematike območij z velikim varnostnim tveganjem kot so Gorski Karabah, Južna Osetija in Abhazija. Države Armenija, Azerbajdžan in Gruzija se nahajajo na pomembnem območju, kjer se prepletajo geostrateški interesi Rusije, ZDA, Turčije, Irana in v zadnjem času tudi Kitajske. EU se srečuje z novimi izzivi, med katerimi vedno večjo vlogo igra njena sosedska politika do tretjih držav. Ker je v primeru Južnega Kavkaza splošno zaznati obširnost evropskih virov, t. j. dogovorov in politik (pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, finančni instrumenti, Vzhodno partnerstvo, Sinergija Črnega morja, sporazumi po sektorjih), v nalogi ugotavljam, ali bi bilo potrebno vzpostaviti enotnejšo in s tem preglednejšo sosedsko politiko do vsake posamezne države.

The European Neighbourhood Policy (ENP) is an instrument for governing relations with the EU’s neighbourhood countries which are not to become members of the EU. In the South Caucasus, where Azerbaijan, Georgia and Armenia declared independence in 1991, the ENP was strengthened after 2003 with change of political structure in Georgia and after EU’s enlargement further to the east with joinder of Romania and Bulgaria. A big part of Europeanisation of this region is based on promotion of the EU’s values as being »the only right way« of developing societies, through strengthening human rights and liberties, democracy, liberalisation, the rule of law, voluntary cooperation and gradual integration of these countries into the EU’s political, legal and economic framework. In this master’s thesis I am looking for an answer to a question whether such way of promoting European values will result in cooperation with all the neighbouring countries or whether it might bring negative consequences in the EU’s…

Advisors/Committee Members: Devetak, Silvo.

▼ 

V magistrski nalogi sta obravnavana dva problemska sklopa. Prvi sklop obsega direktne obveznosti pripadnikov oboroženih nedržavnih dejavnikov, kakršna sta organizaciji ISIS in Taliban, po mednarodnem pravu, in s tem povezanim uveljavljanjem kazenske odgovornosti za kršitve teh obveznosti. Drugi sklop pa se, v luči naraščajočega števila terorističnih napadov tudi na evropskih tleh, osredotoča na problematiko uveljavljanja kazenske odgovornosti pripadnikov oboroženih nedržavnih akterjev za izvršitev, udeležbo pri izvršitvi oziroma za javno indirektno spodbujanje oziroma ščuvanje drugih k izvršitvi terorističnih dejanj izven teritorijev pod kontrolo teh organizacij. Ugotovljeno je, da imajo pripadniki oboroženih nedržavnih dejavnikov, ki so udeleženi v nemeddržavnem oboroženem konfliktu, nedvomno direktne obveznosti po pravilih mednarodnega humanitarnega prava, z vzpostavitvijo de facto kontrole in oblasti nad delom teritorija, pa tudi po pravilih mednarodnega prava človekovih pravic. Kršitve teh pravil so mednarodna kazniva dejanja, za katera morajo odgovarjati vsi posamezniki, ki so zanje individualno kazensko odgovorni. Največji učinek v tej smeri bi imela izvedba sodnih postopkov pred ad hoc tribunali s pristojnostjo za Sirijo, Irak in Afganistan, ki bi jih, po vzoru na mednarodni sodišči za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, ustanovil Varnostni svet ZN. V zvezi s terorističnimi dejanji je ugotovljeno, da so pripadniki oboroženih nedržavnih dejavnikov kazensko odgovorni tudi za dejanja, storjena izven teritorija pod kontrolo te organizacije, če so neposrednim storilcem teh dejanj pri načrtovanju ali izvršitvi dejanj dajali navodila oziroma nudili materialno, logistično ali podobno podporo. V nalogi se predlaga, da bi morali biti pripadniki oboroženih nedržavnih dejavnikov, ki javno spodbujajo k izvajanju terorističnih kaznivih dejanj, ravno tako kazensko odgovorni, ne le za sam akt spodbujanja, temveč tudi za teroristična dejanja, za katera se dokaže, da so bila izvedena pod vplivom njihovega spodbujanja.

The master`s thesis copes with two sets of problems. The first one encompasses direct obligations of members of armed non-state actors, like ISIS and Taliban, under international law and related enforcement of criminal responsibility for violations of these obligations. In the light of increased terrorist activity on European soil, the second one is focused on the issue of implementation of criminal responsibility of armed non-state actor`s members for the commission, participation at the commission or public indirect incitement of others to commit terrorist acts outside territories under control of these organizations. It is established beyond any doubt that members of armed non-state actors, who are parties to the non-international armed conflict, are bearers of direct obligations under international humanitarian law, and by establishing de facto control and authority over a part of territory and population, the same holds true for direct obligations under international human rights law. Violations of these…

Advisors/Committee Members: Devetak, Silvo.

▼ 

Magistrska naloga obravnava in analizira pravno ureditev skupnega evropskega azilnega sistema z vidika varstva človekovih pravic. V prvem delu naloge so predstavljeni pravni insturmenti, ki urejajo področje azila v EU. V tem okviru so izpostavljene tudi temeljne pomanjkljivosti zadevnega sistema, kakor so se izkazale ob nenadzorovanem in množičnem dotoku državljanov tretjih držav, ki so na ozemlju EU zaprosili za mednarodno zaščito, od leta 2015 dalje (evropska begunska kriza). Pomanjkljivosti skupnega evropskega azilnega sistema v luči varstva človekovih pravic, so predstavljene skozi analizo prakse Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice. V osrednjem delu naloge je predstavljena in analizirana reforma skupnega evropskega azilnega sistema, kakor jo je predlagala Evropska komisija maja 2016, in podana ocena o učinkovitosti ter primernosti bistvenih ukrepov, predvidenih z navedeno reformo. Naloga je dopolnjena z oceno spremeb slovenske azilne zakonodaje. Na podlagi zadevne analize veljavne ureditve in predlagane reforme skupnega evropskega azilnega sistema, je v sklepu naloge podana ocena , da je bistvena pomanjkljivost pravne ureditve pravice do azila v EU, dejstvo, da sistem primarno ščiti interes držav članic EU ter vzpostavlja pravila, ki preprečujejo zlorabe azilnih postopkov in sekundarna gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, ne da bi sistem v zadostni meri zagotovil učinkovito zaščito človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito. V sklepu so prav tako podani predlogi za sprejem ukrepov, ki bi zagotovili učinkovitejše reševanje evropske begunske krize, med drugim preko vzpostavitve zakonitih poti za vstop prosilcev za mednarodno zaščito na ozemlje EU, do okrepljenega delovanja EU v tretjih državah.

The thesis discusses and analyzes the legal regime of the Common European Asylum System with regard to the protection of human rights. The first part of the thesis sets out and presents the legal instruments governing asylum in the EU. In this context, it also emphasises some fundamental weaknesses of the Common European Asylum System, as shown by the uncontrolled and massive influx of third country nationals seeking international protection in the EU, from 2015 onwards (European refugee crisis). Furthermore, the the thesis focuses on an analysis of the jurisprudence of the ECJ and the European Court of Human Rights, which points out deficiencies of the Common European Asylum System, with regard to the protection of basic human rights. The central part of the thesis, presents the proposal for a reform of the Common European Asylum System, as proposed by the European Commission in May 2016, and provides an assessment of the effectiveness and suitability of the essential measures, provided for by the reform. The thesis is complemented by an assessment of the changes made in Slovenian asylum law. Based on the analysis of the current regime and the proposed reform of the Common European Asylum System, the thesis concludes that the main deficiency in the regulation of the right to asylum in…

Advisors/Committee Members: Devetak, Silvo.

▼ 

Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.

The focal point of this master thesis is the examination of legal and political situation of the German minority in Poland from the perspective of international law. The thesis starts by examining the flight and expulsion of Germans after the Second World War, touching on the problem of Potsdam conference in light of the 1907 Hague Convention (IV) Respecting the Laws and Customs of War on Land and its Annex. Discourse then focuses on the legal and political situation of the remaining German minority in Poland after the end of Communist rule. In this sense, linguistic rights in the area of education, media, administration, topography, right to political participation and religious rights are discussed. Subsequently the current state of affairs is examined in view of the existing international law obligations in the field of minority protection recognized by Poland. In this regard the implementation of following international documents is studied: International Convention on the Elimination of All Forms of Racial Discrimination, International Covenant on Civil and Political Rights (article 27), Declaration on the Rights of Persons Belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic Minorities, the German-Polish agreement on good neighborliness and friendly cooperation, recommendations/guidelines in the framework of OSCE, Framework Convention for the Protection of National Minorities, European Charter for Regional or Minority Languages and the Equality directive 2000/43/EC. The problem of failure to accede…

Advisors/Committee Members: Devetak, Silvo.

▼ Motivi za izbor teme izhajajo iz krize, v kateri se trenutno nahaja celotna Evropska Unija ter v zvezi s tem problemom imigrantska politika moje države - Bolgarije. Aktualnost teme je utemeljena na podlagi v zadnjih letih (zlasti v letih 2015 in 2016) povečanega migracijskega toka, ki postavlja na preizkušnjo vrednote evropske civilizacije (njeno humanost in solidarnost) ter dosežke prava Evropske Unije (enotni notranji trg s prostim gibanjem oseb, skupna imigrantska politika ob upoštevanju načel nevračanja in posredovanja ustrezne zaščite) in dosežke Šengenskega območja (ukinjanje mejne kontrole oseb, prevoznih sredstev in blaga). Advisors/Committee Members: Devetak, Silvo.

▼ 

Teritorialna avtonomija je najbolj izpopolnjena oblika manjšinske avtonomije, saj zagotavlja široke izvršne, zakonodajne in sodne pristojnosti avtonomije na določenem območju. Ker pa je ta avtonomija povezana s potencialno grožnjo po odcepitvi in predstavlja nevarnost integriteti držav, je redek pojav v mednarodni skupnosti. Posledično nima termin ustreznega mesta niti v mednarodnem pravu niti v pravu EU, saj slednje ne priznava kolektivnih manjšinskih pravic, kakor tudi ne razpolaga s standardi manjšinske zaščite v politiki EU. Manjšinsko zaščito obravnava skozi prizmo gospodarskega prava, kar je lahko problematično, saj lahko ustanavljanje skupnega trga in posebne manjšinske pravice predstavljajo konfliktne interese. Južna Tirolska in Aalandski otoki predstavljajo v EU najbolj izpopolnjene oblike teritorialnih avtonomij, zato so potencialni vzor razvoju manjšinskega varstva v Evropi. Na etnični osnovi utemeljeni avtonomiji Južne Tirolske in Aalandskih otokov imata številne podobne in različne lastnosti, ki so povezane z izvorom, razvojem, zemljepisnim položajem, etnično sestavo in političnim kontekstom. Primerjava različnih spektrov obravnavanih avtonomij (zgodovinski razvoj, avtonomne pristojnosti, finančne pristojnosti, raba jezika, odnosi z matičnim narodom itd.) nas pripelje do zaključka, da so Aalandski otoki popolnejša oblika etnične avtonomije od Južne Tirolske. Po Avtonomnem aktu iz leta 1991 imajo namreč nadzor nad praktično vsemi zakonodajnimi in izvršnimi pristojnostmi, ki zadevajo življenje na otokih in so dejansko »država v državi«. Kot tipični primer lahko navedem podatek, da je finščina v izobraževanju šele na 3. mestu, za švedščino in angleščino. Vstop Finske v EU je pokazal tudi to, kako so Aalandski otoki pridobili poseben ustavni položaj na ravni EU in se s tem zaščitili pred nezaželenimi učinki skupnega trga na njihov sistem »regionalnega državljanstva«. Južna Tirolska na drugi strani ni imela nikoli priložnosti pridobiti »posebnega evropskega statuta« za visoko raven zaščite, ki jo uživa v italijanski državi. Čezmejno sodelovanje avtonomnih skupnosti, ki jim je s pravnimi mehanizmi EU in SE dano vedno več pozornosti, sodi med prioritetne cilje nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Evropska regija Tirolska, ki združuje avstrijsko deželo Tirolsko in italijanski provinci Južna Tirolska in Trentino, predstavlja najvišjo obliko razvoja čezmejnih struktur v okviru EU, Aalandski otoki pa so na drugi strani primarno usmerjeni v regionalne mednarodne organizacije (kot je npr. Nordijski svet).

Territorial autonomy is the most developed form of minority autonomy, as it provides broad executive, legislative and judicial competence on defined territory. Because it is linked to the potential threat of secession and represents danger to national integrity, it rarely appears in international community. Consequently the term itself has a proper place neither in international law nor in the European Union Law. EU does not recognize collective minority rights, insofar as there ar no standards for the…

Advisors/Committee Members: Devetak, Silvo.

▼ 

Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem uveljavljanja klavzul o človekovih pravicah v evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumih, tako da nas popelje od podrobne predstavitve značilnosti zunanje politike Evropske unije in politike človekovih pravic do razvoja odnosov Evropske unije z državami južnega Sredozemlja. Osrednji del naloge je namenjen pravni analizi klavzul o človekovih pravicah in razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na njeno udejanjanje v praksi. Zajete so okoliščine, ki so pomembno zaznamovale spremembe sosedske politike Evropske unije v letu 2011 in predstavljajo nov zagon pri uveljavljanju načel in vrednot Evropske unije v odnosih s tretjimi državami oziroma oblikovanju novih smernic za uveljavljanje klavzul o človekovih pravicah. Naloga zaključi z ugotovitvijo, da je kredibilna politika človekovih pravic predvsem odvisna od krepitve doslednosti Evropske unije, članic in partnerskih držav pri njenem izvajanju.

The thesis discusses human rights clauses in Euro-Mediterranean Association Agreements. It leads us from the detailed presentation of the main characteristics of the European Foreign and Human Rights Policies to the development of the European Union's relations with Southern Mediterranean. The central part of the thesis is devoted to the legal analysis of the human rights clauses and understanding of factors influencing its implementation. It includes the circumstances that have significantly effected the changes in the European Neighbourhood Policy in 2011, and represent the new impetus for the enforcement of the European Union's principles and values in its relations with third countries as well as the shaping of the new guidelines for the implementation of the human rights clauses. The thesis concludes that credible human rights policy depends primarily on strengthening the consistence of the European Union, its members and partners in its enforcement.

Advisors/Committee Members: Devetak, Silvo.

▼ 

Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem dejanskega in ne zgolj deklarativnega strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Dobri odnosi so namreč ključnega pomena v luči pogajanj o novem sporazumu. Ruska federacija je ena izmed najpomembnejših gospodarskih partnerk Evropske unije. Ta povezanost ju sili, da skušata kljub ne vedno enakim in včasih celo nasprotujočim si pogledom globalne in regionalne izzive reševati z medsebojnim sodelovanjem. Magistrska naloga podrobno predstavi odnose med Evropsko unijo in Rusijo ter analizira dejavnike, ki prispevajo tako k pozitivnemu razvoju odnosov kot k naraščanju napetosti. Na podlagi analize magistrsko delo zaključi z ugotovitvijo, da se soodvisnosti med partnerkama ni mogoče izogniti in da je napočil čas, da konfliktne predpostavke izkoristita kot možnosti za poglobljeno sodelovanje in vzpostavitev stabilnih politik za reševanje skupnih izzivov.

The thesis discusses the question of actual and of not just declarative strategic partnership between the European Union and Russian Federation. Good relations are namely key in the light of negotiations on the new agreement. Russian Federation is one of the most important economic partners of the European Union. Despite not always equal and sometimes even divergent positions this relation forces them to solve global and regional challenges with cooperation. The relationship between the European Union and the Russian Federation is presented in great detail. Individual factors, which contribute to a positive development of relations on the one side and to the increase of tensions on the other, are also analyzed. On the basis of the analysis the thesis concludes that interdependence is inevitable and therefore the time has come to turn conflicting suppositions into possibilities of profound cooperation and establishment of stable politics to cope with common challenges.

Advisors/Committee Members: Devetak, Silvo.